Rupnikova linija in Alpski zid

V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je po obrobju Žirovske kotline potekala tako imenovana rapalska meja med tedanjima kraljevinama Jugoslavijo in Italijo.  

V slogu takratnih vojaških doktrin sta obe državi mejo varovali in dodatno utrjevali z gradnjo vojaških objektov: na italijanski strani v naše kraje sega Alpski zid, jugoslovanska vojska pa je na svoji strani gradila Rupnikovo linijo. Okolica Žirov je zato še danes posejana z bolje ali slabše ohranjenimi objekti iz tega časa. Na jugozahodnem delu najdemo italijanske kaverne, kasarne in obmejne stražnice, po severovzhodnem delu, preko Žirovskega vrha in tja do Vrha Svetih Treh Kraljev, pa je potekala Rupnikova linija, obsežen sistem podzemnih utrdb in bunkerjev. Potek nekdanje meje še vedno nakazujejo številni ohranjeni mejniki.

OZNAČITEV MEJE

Kmalu po podpisu pogodbe v Rapallu so mejo med državama označili z mejnimi kamni, Italijani jim rečejo cippo (čipo). Mejo so razdelili na odseke. Na začetku in koncu vsakega odseka stoji glavni kamen, cippo principale, med glavnima kamnoma pa je večje število navadnih. Na območju žirovske občine so štirje odseki, 38–41.

VAROVANJE MEJE

Rapalsko mejo so na italijanski strani varovali gafovci, financi in fašisti, na jugoslovanski pa graničarji in financarji. Gafovci so bili vojaki graničarji, pripadniki obmejne straže GAF (Guardia alla Frontiera). Nastanjeni so bili v t. i. kavernah, pritličnih zgradbah vkopanih v breg. Ljudem so ostali v spominu tudi po svojih alpinskih uniformah s klobukom in peresom. Finančni stražniki, po domače financarji, po italijansko Finanzi, so bili na meji, zato da bi preprečevali kontrabant. Imenovali so se (in se še danes) tudi Fiamme gialle, rumeni plameni, po rumenih našitkih na ovratnikih. Najvišje na braniku Sacro confine orientale so bili fašisti, pripadniki MVSN (Milizia Volontaria per la Sicurezza Nazionale), to je bila prostovoljna milica državne varnosti. V njej so služili zagrizeni in dobro plačani italijanski prostovoljci; tvorili so oboroženo milico, ki pa je imela bolj politično kot vojaško vlogo. Svoje mogočne kasarne so namenoma postavili na najvišjih in najbolj vidnih vrhovih meje, da so se dobro videle na jugoslovansko stran in že same po sebi kazale na to, kdo je na tej meji gospodar.

V primerjavi z italijanskimi so bile jugoslovanske obmejne postojanke pred gradnjo Rupnikove linije res skromne. Ker so bile sprva le delno zidane, sicer pa lesene, so jim domačini rekli kar barake, njihovi stanovalci pa karaule – kar je srbska različica turške besede za stražnico. Na žirovskem območju so bile samo tri, vse v neposredni bližini glavnih mejnikov: v Mrzlem Vrhu pod Mrzlikom (971 m), nedaleč od mejnega kamna 38; nad Dolenjim Vrsnikom, pod kasarno in nad mejnim kamnom 40; pod Kovkom v Ravnah, pri mejnemu kamnu 41. Nobena od njih ni preživela vojne, ohranila se je le obmejna stražnica v Osojnici. Graničarji, ki so jim stari Žirovci sprva rekli grenčerji, po nemški besedi za mejo (die Grenze), so bili večinoma Srbi. Financarji, zvaničniki finančne kontrole, pa so bili po poreklu dveh vrst: najprej ukrajinski vranglovci, pozneje pa večinoma Slovenci.

RUPNIKOVA LINIJA

Rupnikovo linijo je v letih pred vojno (1938–1941) vzdolž rapalske meje zgradila vojska Kraljevine Jugoslavije. Potekala je ob črti Žirovnica (pod Stolom), Ratitovec, Blegoš, Žirovski vrh, Ljubljanski vrh (nad Vrhniko), Cerknica, Črni vrh in Plase. Rupnikova linija je velik gradbeni podvig in celovit utrdbeni sistem. Zgradili so 12 velikih utrdb in kakih 4000 bunkerjev; večina je uničenih, največ se jih je ohranilo na Blegošu in Žirovskem vrhu ter v krajih pod njima. Največji zgrajeni utrdbi sta na slemenu Žirovskega vrha (Hrastov grič in Goli vrh); največja je bila sicer načrtovana na Vrhu Svetih Treh Kraljev, a je graditelje prehitela vojna. Na tistem delu Rupnikove linije, ki so ga zasedli Italijani, od Smrečja do morja, so ti skoraj vse objekte razstrelili. Čeprav ni služila svojemu namenu, je Rupnikova linija odigrala psihološko vlogo odvračanja nasprotnika in okrepila gradbeni sektor. Za kraje in ljudi ob meji je bila gospodarsko spodbudna. Tudi dejstvo, da ni služila svojemu glavnemu namenu, je za domačine ugodno. Kakšno razdejanje bi povzročila, če bi tu daljši čas potekala fronta in na njej uničevalni boji po zgledu tistih iz 1. svetovne vojne! Koliko človeških žrtev bi bilo in materialne škode!

Rupnikovo obrambno linijo, kjer so prikazane vse utrdbe, ki potekajo čez Žiri, si lahko ogledate na portalu Geopedije.

VODEN OGLED RUPNIKOVE LINIJE