Socialne pomoči

Družinski pomočnik je oseba, ki nudi pomoč invalidni osebi. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama).

Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

Dela in naloge ter pravice družinskega pomočnika

Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika.

Družinski pomočnik ima skladno z določbo 18.i člena Zakona o socialnem varstvu pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Skladno z določbami 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-B) je družinski pomočnik (do ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost) tudi obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. 

Pri ureditvi statusa družinskega pomočnika so nekatere pravice določene na podoben način, kot je to urejeno pri delovno pravnih razmerjih (plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela), vendar pa ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovno pravna zakonodaja, zato tudi ni ne pravic (ni regresa, letnega dopusta, bolniškega dopusta itd.) ne dolžnosti iz delovnega razmerja (za družinskega pomočnika ni zahtevane stopnje izobrazbe) ter tudi ni formalnega delodajalca.

Financiranje družinskega pomočnika s strani občin

Sistem financiranja družinskega pomočnika s strani občin je oblikovan v luči čim večje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.

Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo.

Vlogo za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika lahko upravičenci vložijo pri Centru za socialno delo Škofja Loka na predpisanem obrazcu. 

Več informacij o družinskem pomočniku lahko dobite na spletnih straneh Centra za socialno delo Škofja Loka in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.