Kmetijstvo

Obveščamo vse lastnike priobalnih zemljišč ob vodotohik 2. reda, da so po določilih 100. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadnega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

Reka Sora

Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so naslednji: 

  • Zagotavljati je treba selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti z brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka. 
  • Golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih dreves, če so ob potoku, se torej ne sme posekati. V priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja 5 m pas od zgornjega roba brežine potoka, je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast. 
  • Propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je treba v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino in priobalni pas vodotoka. 
  • Potrebno je redno odstranjevanje plavja z vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov). 
  • Potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov z vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo). 
  • Na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. 

Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, štev. 16/04 s spremembami) prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.  

Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je treba upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Atlasa okolja ali Atlasa voda. Za napotke glede upoštevanja tega naj se lastniki oz. uporabniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave. 

Hkrati vas obveščamo, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. 

Prav tako je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. 

Vodotoki 2. reda so vsi vodotoki, ki v prilogi Zakona o vodah niso navedeni kot vodotoki 1. reda. 

Direkcija Republike Slovenije za vode