TAAFE – Interreg projekt

Projekt TAAFE – Naproti starosti prijaznim skupnostim na območju Alp

Staranje svetovnega prebivalstva je eden izmed večjih izzivov s katerimi se bo moral svet soočiti v prihodnosti. Število oseb starejših od 60 let se bo do leta 2050 podvojilo in prvič v zgodovini bo na svetu več starejših ljudi kot otrok (starih od 0-14 let). Starajoče prebivalstvo zahteva nove pristope in razvoj socialne in ekonomske politike, ki bo vzdržna in omogočala kakovostno življenje starejšim ljudem (WHO 2007; WHO 2018).

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je zato na svetovnem kongresu gerontologije in geriatrije v Rio de Janeiru leta 2005 naslovila te demografske izzive 21. stoletja in tam se je izoblikovalo spoznanje, da je najučinkovitejši način za njihovo reševanje lokalni pristop: da si lokalna skupnost postavi za prioriteto razvoj, ki bo primeren za življenje starejših ljudi in za sožitje vseh generacij. Razvil se je koncept trajnostnega, starosti prijaznega okolja, ki temelji na razvoju tako družbenega kot fizičnega okolja ter spodbujanjem aktivnega, zdravega staranja in sodelovanja starejših v družbi. Lokalne skupnosti in mesta, ki se odločijo slediti temu razvoju, se povezujejo v mrežo starosti prijaznih mest in občin. Raziskovanje tega, kaj je starosti in sožitju med generacijami prijazno in kaj bi bilo mogoče izboljšati, je pokazalo osnovne smernice razvoja starosti prijaznih skupnosti. S pomočjo raziskave so določili osem področij starosti prijaznih skupnosti: zunanje površine in stavbe, prevoz, bivališča oz. bivanje, družbena participacija, spoštovanje in socialna vključenost, civilno udejstvovanje in možnosti zaposlovanja, komuniciranje in informiranje ter storitve skupnosti in zdravstvene storitve (Ramovš in drugi 2020).

Projekt TAAFE (Towards Alpine Age-Friendly Environments) je mednarodni projekt alpskih držav. Sofinanciran je s strani Evropske unije, preko programa Alpine Space. V njem sodelujejo partnerske organizacije in občine iz Italije, Francije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Pri opredeljevanju koncepta starosti prijaznih okolij se navezuje na področja in priporočila, ki jih je definirala SZO. Glavni namen modela je pretvoriti vso teoretično znanje, ki se je razvilo skozi večletno raziskovanje starosti prijaznih okolij v participativno metodo, ki bi pomagala posameznikom in skupnosti na lokalni ravni uvesti prave korake, proti starosti prijaznem mestu.

Model TAAFE stremi k razvoju novih storitev za starejše z uporabo inovativnih participativnih pristopov, ki temeljijo na sodelovanju skupnosti in lokalnih oblasti, ki so vključeni v vse faze procesa: od ocene potreb do določitve prednostne naloge, ki se jo bodo lotili in načrtovanja ukrepov za njeno rešitev in konkretno realizacijo. Glavni cilj je razvoj storitev in aktivnosti, ki temeljijo na dejanskih potrebah skupnosti, s čimer omogočajo ustvarjanje in vzdrževanje starostno prijaznega okolja v alpskem prostoru.

Glavna koraka za zagotavljanje participativnega modela sta vzpostavitev TAAFE trojke in lokalne akcijske skupine.

Trojka je osnovna delovna skupina in predstavlja motor TAAFE modela. Sestavljajo jo en ali več starejših ljudi, metodik in predstavnik občinske uprave.

Starejša oseba predstavlja glas starejših in zagotavlja, da so njihovi interesi predstavljeni. Ker izhaja iz lokalnega okolja, se spozna in razume lokalno dogajanje, zato lahko iz prve roke informira o potrebah in željah starejših ljudi. V žirovski trojki glas starejših predstavljata Marija Kokalj in Bernarda Lukančič. Obe sta zelo aktivni na različnih področjih. Marija je predsednica lokalnega Rdečega križa, Bernarda pa upokojena patronažna sestra z veliko izkušenj pri delu s starejšimi. Obe sta tudi aktivni prostovoljki.

Metodik je predstavnik stroke in nudi metodološko podporo trojke – ima znanje s področja razvoja starosti prijaznih mest, s katerim pomaga pri načrtovanju in izvajanju ciljev. Predstavnika v trojki sta Marta Grčar in Alen Sajtl z Inštituta Antona Trstenjaka, kjer se ukvarjata z razvojem starosti prijaznih skupnosti in sodelujeta pri projektih za kakovostno staranje.

Predstavnik občinske uprave je most med starejšimi in lokalnimi oblastmi. Ta oseba omogoča dialog med starejšimi, občino in širšo lokalno skupnostjo. Na njega občani lahko naslovijo zahteve, predloge in želje; obenem mora upoštevati stališča občine - pravila, procedure, prioritete in naloge. Posreduje predloge in pobude članov lokalne skupnosti občinski upravi, prav tako pa ob delu s skupnostjo predstavlja stališča občine. Predstavnici v žirovski trojki sta Nataša Kopač (prej Blaž Karlin), ki je strokovna delavka za vodenje projektov na Občini Žiri in Leja Žakelj, ki se je trojki pridružila preko njenega prostovoljskega dela s starejšimi.

Lokalna akcijska skupina je raziskovalno - svetovalna delovna skupina, ki sodeluje pri zbiranju informacij kaj je v skupnosti starosti prijazno in kaj ne. V skupini se določi cilje in posebne prednostne naloge, sodeluje tudi pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za doseganje ciljev. Njena naloga je tudi nadzorovanje in ocenjevanje ali so bili zadani cilji doseženi. V lokalni akcijski skupini sodeluje od 15 do 20 posameznikov, ki so predstavniki različnih starostnih, poklicnih, nazorskih ozadij – na ta način se zagotovi, da so predstavljeni različni interesi. Njeno delovanje koordinira TAAFE trojka. V žirovski akcijski skupini za starosti prijazno občino sodelujejo predstavniki različnih žirovskih društev, ki so aktivni na področju dela s starostniki ali pa se starejši vključujejo v njihove programe; člani so tudi predstavniki občine, stroke s strani Inštituta Antona Trstenjaka, predstavniki žirovske osnovne šole in vrtca, župnije, patronažne službe in drugi posamezniki, ki jih ta tematika zanima oziroma se na tem področju udejstvujejo.

V sklopu lokalne akcijske skupine in trojke se s pomočjo osmih področij (in 84 priporočil), ki jih je opredelila SZO pri razvoju starosti prijaznih skupnosti, naredi pregled stanja v Žireh na področju kakovostnega življenja v starosti. Na ta način se opredeli, kaj je v skupnosti dobrega in kaj bi bilo potrebno še storiti za razvoj občine v smeri zagotavljanja potreb starejših. Ugotovljeno je bilo, da je povpraševanje po dolgotrajni oskrbi večje, kot so zmogljivosti in da je skrb za ostarele svojce večinoma na plečih družinskih članov – največ oskrbovanja pa opravijo ženske. Prav ta dva dejavnika sta bila ključna pri opredeljevanju naših prioritet.

Ker je trenutno v Žireh v izgradnji dom starostnikov, je prva prednostna naloga njegova dobra vpetost v lokalno skupnost. Dolgoročni cilj je zagotoviti, da bo dom predstavljal center integrirane oskrbe za kraj. Na krajši rok pa bi radi dosegli, da dom živi s skupnostjo in da se v življenje doma lahko vključujejo različne skupine – od prostovoljskih do medgeneracijskih, kar bi lahko vzpodbujalo solidarnost in sprejemanje starosti v družbi. Ob gradnji doma se kaže priložnost, da poleg zgradbe zagotovimo tudi kvalitetno oskrbo, tako starejših ljudi, ki bodo v domu, kot tudi razvoj širše oskrbe, ki bi zagotavljala podporo ljudem, ki bi starost radi preživeli doma. Za doseganje tega cilja je potrebno dobro sodelovanje med več deležniki – stroko, skupnostjo, občinsko upravo in predstavniki SeneCure, investitorjem doma. V ta namen sta potekala dva sestanka lokalne akcijske skupine z direktorico SeneCure go. Sando Gavranovič, kjer so predstavniki skupnosti lahko predstavili, kaj lahko nudijo domu starostnikov in kaj od doma pričakujejo. Na ta način se vzpostavi dialog, ki je potreben za dobro sodelovanje.

Druga prednostna naloga v sklopu projekta je zagotoviti podporo in pomoč neformalnim oskrbovalcem. V Sloveniji vsak deseti posameznik skrbi za onemogle, bolne ali invalidne svojce, njihovo delo predstavlja 80 % oskrbe. Veliko družinskih oskrbovalcev se pred tako nalogo znajdejo nepripravljeni in ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Organizacija tečajev, usposabljanj in točke kamor bi se lahko obrnili po informacije in pomoč, bi olajšalo oskrbo svojcev v domačem okolju. Prav tako lahko začasne namestitve v domu in organizirano dnevno varstvo razbremenijo primarne skrbnike, kadar ti zaradi različnih razlogov ne morejo poskrbeti za svojca. Pred časom je v Žireh že potekal tečaj za neformalne oskrbovalce in bil je dobro obiskan in sprejet. V prejšnjem letu smo želeli tečaj ponoviti, vendar nam jo je zagodla zdravstvena kriza in je bil tečaj prestavljen na splet; kljub temu se ga je udeležilo nekaj Žirovk. V načrtu je izvedba tega tečaja še v letošnjem letu, ko bomo zbrali dovolj prijav.

Tretja prednostna naloga je zagotoviti trajnost in kakovost prostovoljskega dela s starejšimi. Prostovoljstvo za starejše ljudi je v Žireh že kar dobro razvito – v sklopu programa Starejši za starejše, ki ga izvaja Društvo upokojencev in skupin za samopomoč, ki delujejo pod okriljem Rdečega križa, se v skupine vključuje precej posameznikov in posameznic. Prav tako je potrebno pohvaliti projekt Prostofer, kjer za zagotavljanje brezplačnih prevozov za starejše poskrbi kar nekaj prostovoljnih voznikov. Tudi druga društva, ki večinoma delujejo na prostovoljni bazi, na različne načine poskrbijo za starejšim primerne aktivnosti. V sklopu projekta TAAFE je potekalo usposabljanje za prostovoljce z naslovom Postani prostovoljec; usposabljanje za kakovostno staranje in medgeneracijsko sodelovanje, ki je v Žireh naletelo na zelo dober odziv. Prav tako so bila ta usposabljanja zaradi epidemije covida-19 začasno ustavljena, naslednje srečanje prostovoljcev se načrtuje oktobra. Poseben poudarek tega usposabljanja bo prostovoljstvo v domu. Z dobro organiziranim prostovoljstvom se lahko krepijo občutki pripadnosti in solidarnosti v skupnosti. Poleg tega, da se s pomočjo prostovoljstva zagotovi pomoč tistim, ki jo potrebujejo, lahko prostovoljstvo omogoča osebni razvoj in kakovostno staranje.

Občina Žiri se je pri vključitvi v projekt TAAFE odločila spoprijeti s problemom staranja prebivalstva, ki bo prav tako kot drugod, vplivalo tudi na naše življenje. Razvoj družbenega in tudi fizičnega okolja, ki bo prijazen za starostnike, bo hkrati prijazen tudi do vseh drugih družbenih skupin v naši občini – otrok, družin, invalidov, ipd. Čeprav je pred nami še dolga pot, smo naredili pomembne prve korake pri naslavljanju vprašanj skrbi za starostnike v naši občini. Ob taki podpori občinske uprave, društev in posameznikov mislim, da smo na dobri poti.

Literatura:

World Health Organization. (‎2007)‎. Global age-friendly cities: a guide. World Health Organization. Dostopno prek https://apps.who.int/iris/handle/10665/43755

World Health Organization. (2018). The Global Network for Age-friendly Cities and Communities: Looking back over the last decade, looking forward to the next. World Health Organization. Dostopno prek https://www.who.int/ageing/publications/gnafcc-report-2018/en/

Ramovš M., Moulaert T., Ramovš J.. (2020). NA POTI K STAROSTI PRIJAZNI SKUPNOSTI; Priročnik za starejše občane in za lokalno akcijsko skupino starosti prijazne občine. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Dostopno prek https://www.alpine-space.eu/projects/taafe/deliverables/d.t1.2.1-methodology-booklet_slo_-version.pdf