Žirovski Lintvern

V podzemlju pod Žirkom že tisočletja prebiva zmaj, Lintvern. Vsak večer in vsako jutro ga slišimo, kako pije vodo iz podzemnega jezera in čaka, kdaj bo mogel uiti spet na svetlo. Takrat bo z vodo zalil našo kotlino in požrl najlepšo deklico, da se bo tako maščeval za vsa leta, ko je bil po pravici priklenjen v črni podzemeljski svet.

Nekoč je živel graščak, ki je imel na Žirku svoj grad s toliko vrati, da nikoli nisi vedel, katera so prava. Bil je neznansko bogat, vendar je bil najhudobnejši od vseh graščakov ali vitezov, ki so v davnih časih gospodarili po slovenski zemlji. Na vse mogoče načine je izkoriščal, poniževal in ustrahoval svoje ljudi, samo da bi si nagrabil še več bogastva, njim pa ni privoščil dostojnega življenja.   Ko je bil še mlad grofič, je nekoč na lovu zagledal prelepo deklico, tako lepo, da je na Slovenskem ne bo nikoli več take. Ime ji je bilo Roža. Drzno jo je pograbil, vrgel na belega konja in oddirjal z njo na svoj grad. Roža se ni prikazala nikoli več. Graščak jo je vzel za ženo in dobila sta sina, ki je takoj umrl. Nato pa sta dobila še hčerko. Bila je še lepša kakor mati in so jo imenovali Rozalija. Mati Roža je svojo hčerko pritisnila na srce, jo poljubila in tako hudo zajokala, da ji je pri priči obstalo srce in je umrla. Mala sirota pa je odslej rasla ob grajski dekli, ki je lepo skrbela zanjo. Lintvern deklice ni maral, ker ni bila hudobna kakor on. Zato jo je neko noč hotel prodati turškemu pašu v sužnost. Tedaj pa je bila zvrhana mera njegovih hudobij. Grad se je stresel in vse je izginilo in se zavilo v črno skrivnost.   Vsako pomlad zraste na skrivnostnem kraju nad breznom lep in čudno velik gorski nagelj. Kdor bi ga našel in utrgal, bi se mu odprl skrivnosten vhod v podzemni svet in lahko bi našel pot do začarane deklice. A nagelj sme utrgati samo tisti, ki je pošten in pogumen, kajti podzemni svet je zaklet in premagati ga je mogoče samo s čistim srcem in nesebičnim namenom. Deklica ima namreč ključ do podzemeljskih zakladov svojega očeta. Rešitelj pa se tega ključa niti dotakniti ne sme, sicer bo tudi njega požrl strašni Lintvern, ki bo takrat pridivjal na dan in s podzemskim jezerom zalil našo dolino.