MARIJA V ČIPKI v galeriji zvonika cerkve sv. Martina v Žireh

Slovenski narod in njegovo verovanje je skozi zgodovino tesno povezano s čaščenjem Marije.

Njena podoba je ljudi spremljala v vseh časih in krajih, v priprošnjah in zahvalah. Za kristjane je Marija simbol matere zaščitnice in varovalke življenja, med ljudskimi množicami priprošnjica pri božjem sinu.

Marijine podobe so osrednje ikone katoliške in pravoslavne cerkve. Marijo so upodabljali že v zgodnjem krščanstvu, npr. v mozaikih in freskah, od 10. stol. pa  v reliefih, plastikah ter tabelnem in oljnem slikarstvu. Upodobitve so v zahodni tradiciji močno razširili renesančni mojstri. Običajno prikazujejo sedečo Marijo z otrokom, Jezusom (materinski motiv), in sicer v predstavitvah manjše velikosti. Druge vrste Marijinih slik prikazujejo prizore iz življenja, kot so podobe Marijino oznanjenje, Marija s plaščem, Marija sedem žalosti, Pieta (Sočutna) idr. V času baroka in kasneje od 19. stol. dalje je svojstven način čaščenja in upodabljanja Srca Marijinega. Marijine podobe so ustvarjali umetniki, bogoslužje in ljudska pobožnost. Z nastankom romarskih krajev se je  čaščenje  Marije in število njenih upodobitev povečevalo. Na Slovenskem je med najbolj znanimi upodobitev Marije v baziliki na Brezjah, Marija Pomagaj.

Prav v romarskih cerkvah lahko vidimo na stenah z votivnimi predmeti oz. darovi tudi klekljane podobe Marije – kot zahvale ali prošnje romarjev za božjo milost, pomoč ali rešitev. Na Žirovskem jih imajo številni domovi in dostikrat predstavljajo darilo.

Na razstavi Marija v čipki so predstavljene različne klekljane podobe Marije, večinoma dela žirovskih klekljaric in klekljarjev ter tudi iz drugih krajev. Za čipke so uporabili domače in tuje vzorce, izdelava zajema večino klekljarskih tehnik, pri katerih je potrebno veliko znanja. Ni pa širokega risa, ki je značilen za žirovsko čipko. To je lahko izziv za izdelavo večjih motivov.

Oglejte si te edinstvene podobe Marije in prepustite se svojim čustvom …

Marija Kokalj